MARELIČIN SIN
V neki vasi sta živela mož in žena. Bila sta zelo stara in slabotna. Nista mogla več delati, da bi si zaslužila vsaj peščico riža za kosilo.
Pogosto sta se pogovarjala, da bi imela sina, ki bi jima pomagal. Nekega dne je starka na potoku prala perilo. Zagledala je rumeno marelico plavati po vodi. Stopila je v vodo in marelico ujela. Ko jo je odprla, je iz nje pogledal mali otročiček. Mož in žena sta ga imenovala Mareličin sin. Deček je rasel desetkrat hitreje kot drugi otroci. Vsako drevo, ki se ga je dotaknil, je obrodilo desetkrat več sadja kot ostalo drevje.
Nekega dne je sin rekel očetu, da je slišal za otok, kjer živijo razbojniki, ki kradejo otroke in jih prodajajo ter napadajo revne ljudi. Odpravil se je na pot, da jih reši. Na poti je srečal psa, opico in fazana. Skupaj so nadaljevali pot. Ob potoku so zaslišali jok treh deklic, ki so prale perilo. Fazanu so povedale podrobnosti o razbojnikih. Ko je bila že trdna noč, so jim deklice odprle vrata v trdnjavo, kjer so bili pijani razbojniki. Deček in njegovi trije živalski prijatelji so jih pobili. V trdnjavi so našli polno zlata in draguljev.
Mareličen sin je vse bogastvo razdelil med ujetnike. Bili so mu hvaležni do konca svojih dni. Mož in žena sta bila na sina zelo ponosna.
Po pripovedovanju babice Joži zgodbo zapisala Ema Selak, 4. c
