Raziskovanje slovenskih šeg in navad ob božiču in novem letu
V okviru šolskega projekta smo četrtošolci v Orehovici raziskovali našo preteklost in se v predprazničnem času posvetili raziskovanju slovenskih šeg in navad ob božiču in novem letu.
Ugotovili smo, da je kruh od nekdaj zasedal prav posebno mesto v življenju vasi. Kruh je bil pri naših prednikih in je še danes v našem jeziku pojem, ki pomeni življenje in preživetje:
- priti do kruha,
- imeti kruh,
- biti kruha lačen,
- biti kruha sit,
- delati za kruh,
- spraviti otroka do kruha …
Spoštovanje do kruha je bilo vedno eden od temeljnih nepisanih zakonov v naši deželi. Kruh je bil vedno temelj življenjskih in letnih praznikov: krstna pogača, lectov kruh, božični kruh … Posebej smo se posvetili prazničnemu kruhu, ki ga poznamo v našem okolišu. V literaturi, ki sta jo zbrali Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek, smo zasledili, da so na Dolenjskem gospodinje krasile božične kruhe z rožicami in pticami. Izdelovale so testene ptičke – »tičke«, ki so otrokom prinašale zdravje in moč. Prav pri nas je bil znan tudi praznični kruh iz »taboljše« – bele moke, praznični hlebec, na katerem je sedela testena ptičica. Temu kruhu so rekli tudi kruh« poprtnik«.
Skupaj z babico Stanko smo spekli praznični kruh in »tičke« ter tako obudili delček ljudskega izročila.
(Viri: Kunaver, D., Lipovšek, B., Slovenske šege … / ustno izročilo)
Ivica Padaršič
