TRIJE SINOVI
Nekoč je živel kmet. Imel je zelo veliko kmetijo z veliko gozda. Gozd je bil bogat z velikimi smrekami. Oče je mislil, da bo najstarejši sin prevzel kmetijo. Skupaj sta šla v gozd. Tam mu je pokazal velike smreke. Najstarejši sin je dejal, da bi smreke posekal in prodal. Tako mu ne bi bilo treba več delati. Oče je vedel, da najstarejši sin ne bo gospodar njihove kmetije.
V upanju, da bo drugi sin prevzel kmetijo, sta skupaj odšla v gozd. Tudi njemu je pokazal lepe smreke. Drugi sin mu je odgovoril, da bi smreke posekal, jih prodal in odšel živet k bogatinom. Očeta je to zelo razžalostilo. Tudi ta sin ni bil primeren za gospodarja kmetije.
Očetovo zadnje upanje je bil najmlajši sin. Skupaj sta šla v gozd. Najmlajši sin je bil nad smrekami tako navdušen, da bi jih še kar pustil rasti. Vedel je, da se drevo poseka samo enkrat. Zaradi sinovega mnenja je gospodar zavriskal in dejal, da je on zdaj pravi novi gospodar. Oče mu je zapustil kmetijo in cel gozd.
Po pripovedovanju dedka Staneta (85 let) zapisal Nik Rešetič, 4. b
